TURISTIČNO DRUŠVO NOVAKI

Pestrost sveta...

Sloven��ina English

Razgledna sprehajalna pot na kopo

Ob pogledu na s soncem obsijane vrhove le redki ne začutijo želje, sprehoditi se po pisanih planinskih travnikih, na katerih se pasejo gamsi in srnjad, kjer nas v pomladnem jutru preseneti pihanje ruševca, kjer lahko opazujemo jadranje planinskega orla ali kanje, kjer lahko uživamo v akrobacijah postovke in krokarja … Če se previdno podamo v strmine Cimprovke, lahko pri sončenju opazujemo modrasa, martinčka in druge plazilce … Dolga leta je bilo to bogastvo rezervirano le za peščico posameznikov – za domačine in lovce, katerih življenje je bilo vedno tesno povezano z gorskimi travniki in pašniki nad vasjo.

Turistično društvo Novaki je v želji, da bi obiskovalcem približalo tudi manj znane kotičke tega dela Cerkljanske, uredilo in označilo sprehajalno krožno pot na Kopo.

Izhodišče poti je na Raspet (1050 m), ki se nahaja na meji med Novaki in Davčo, (tu je tudi meja med Primorsko in Gorenjsko). Z izhodišča samega je že viden cilj poti, 1360 metrov visoka skala na pobočju Cimprovke, ki so jo domačini zaradi podobnosti z oglarsko kopo poimenovali »Kapa« oz. Kopa. Na izhodišču stoji informativna tabla »Razgledna sprehajalna pot na Kopo«. Tu je urejeno tudi parkirišče. Pot je označena s smerokazi, dodatno pa nam pot kažejo markacije v obliki »novaške lok smučke«, značilne samo za vas Novaki.

Pot začnemo levo od izhodišča po kolovozu čez travnik do gozda, kjer se prične strm vzpon po gozdni poti na Vrh Prvikov. Od tu gremo naprej skozi gozd na severozahodno pobočje Cimprovke (1339 m), kjer se nam odpre čudovit pogled na Porezen in Hoč z očakom Triglavom v ozadju. Na grebenu Cimprovke nas pričaka počivališče s klopco, od koder imamo na južno stran pred seboj kot na dlani Novake z Malim in Velikim Njivčem ter bolnico Franjo v soteski med njima. Pogled se nam ustavi na Črnem vrhu (na njegovih pobočjih vidimo značilne smučarske proge), Blegošu in Ratitovcu, v ozadju pa opazimo obrise Storžiča, Kočne in Grintavca ter ostalih vršacev Kamniško-Savinjskih Alp. Pot nadaljujemo po razgibanem pobočju Cimprovke do Kope (1360 m). Pri vzponu na razgledno točko in sestopu z nje je potrebna pazljivost, saj obstaja možnost zdrsa. S Kope se ponuja razgled na celotno Škofjeloško hribovje, Polhograjske dolomite, Idrijsko-Cerkljansko hribovje in Vojskarsko planoto, proti jugozahodu na Kojco, Šentviško in Šebreljsko planoto. Ob jasnem vremenu prek Trnovskega gozda lahko uzremo celo morje. Po ogledu nadaljujemo pot tako, da se spuščamo v smeri Vrš (1300 m), kjer se z razgledne točke »na vrh Plazi« lahko še enkrat razgledamo na južno stran. Tu se lahko odločimo, da pot nadaljujemo proti Poreznu (1632 m) ali pa se vrnemo po označeni krožni poti nazaj na Raspet. Na polovici poti proti Raspetu se naši poti priključi »Pešpot po Zgornji Davči«. Če nad zaselkom Zaprvič sledimo markacijam pešpoti, po dobre pol ure hoje dosežemo Davške slapove.

Za celotno pot potrebujete 2- 3 ure, če pa je v vas kaj raziskovalne žilice pa cel dan.

Priporočljivo je, da se na pot podamo obuti v planinske čevlje. S seboj vzemimo fotoaparat. Da bi narava ostala neokrnjena, ne smemo pozabiti navarovanje čudovitih (zaščitenih) rastlin. Smeti odnesimo s seboj v dolino.

Rastlinstvo


Od Raspeta do Kope (Cimprovke) je svet tako zanimiv in lep, da tukaj lahko na eni sami senožeti sedimo cel dan, pa je le-ta povsem zapolnjen.

Povirna močvirja na Raspetu, od kislih do bazičnih, z obema vrstama munca: širokolistnim (Eriophorum latifolium) in ozkolistnim (E. angustifolium), ki s svojo bleščečo belino v vetru ustvarjata tako krasne podobe, da je kar škoda, da ju živina pomendra ali kosa pokosi. Pa vendar: če tega ne bi bilo, bi se te površine hitro zarasle.

Nekaj posebnega so zakisane zaplate volkovja (Nardus stricta) v pisanih senožetih s pogačicami (Trollius europaeus) in rožnatim gadnjakom (Scorzonera rosea). V zgodnejši pomladi (za prebivalce iz niže ležečih predelov že pozni) so te površine pravi vrtički rumene, rdeče in rožnate bezgove kukavice (Dactylorhiza sambucina). Še posebej tam – že na Lehah, povsem pod Kopo (Cimprovko). Ob obrobjih gozdov se k potem sklanja kimastoplodni šipek (Rosa pendulina). Med mestoma povirnimi zamočvirjenimi površinami zlahka najdemo navadno modro cvetočo mastnico (Pinguicula vulgaris). Na nekaterih delih »kisloljubnih« travišč so posamezna rastišča Kochovega svišča (Gentiana acaulis). Na sami Kopi (Cimprovki) je najlepše proti koncu maja. Skaloviti svet se odene v rumenino avriklja (Primula auricula). Kmalu se mu pridruži Clusijev svišč (Gentiana clusii), že v poletje pa še dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum). Po skalovju Kope, Špička in Črtovega roba v zgodnjem poletju zacveti žlahtni „palaj“ (Micromeria thymifolia). Izredno bogata so rastišča navadne mladomesečine (Botrychium lunaria). Tukaj najdemo obe liliji: turško (Lilium martagon) in kranjsko (Lilium carniolicum).

Kaj še dodati tem drobnim rastlinskim utrinkom? Ta svet je preprosto lep in zelo pisan. Potrebno ga je prehoditi večkrat in uživati v njem. Upajmo le, da ga bodo pridne roke še dolgo kosile in da se ne bo zarastel, saj bo sicer izginila vsa ta pisanost, čeprav je tudi res, da se bo v tem primeru le vrnil v prvotno obliko bolj gozdnate pokrajine.

"Palaj"


Za „palaj“ sem slišal že v otroških letih. O njem se je med odraslimi govorilo s spoštovanjem, kot o nekakšni posebej cenjeni zdravilni rastlini. Pri tem pa se ni nikoli pozabilo omenjati tudi imen redkih drznih nabiralcev, ki so se menda upali spustiti v stene pod Kopo, zadaj za Cimprovko, kjer naj bi menda rasel. Na Cerkljanskem se pod tem imenom skriva vrsta Micromeria thymifolia (Scopoli) Fritsch. Z učinkovinami "palaja" se v novejšem času precej ukvarjajo tudi farmacevti. Rastlina vsebuje veliko eteričnih olj z dokazanim antimikrobnim učinkom in triterpene. Največ je v palaju palminske, linolne in linoleinske maščobne kisline. Na njih pretežno tudi sloni njegova zdravilnost. Na Cerkljanskem namakajo cele rastline v žganje. To naj bi bilo odlično zdravilo za odpravljanje prebavnih težav. Zdravilci bi temu najbrž dodali še kaj.

JW_SIG_NAVTIP <b>Razgledna sprehajalna pot na kopo</b><br /><br />
JW_SIG_NAVTIP <b>Razgledna sprehajalna pot na kopo</b><br /><br />
JW_SIG_NAVTIP <b>Razgledna sprehajalna pot na kopo</b><br /><br />
JW_SIG_NAVTIP <b>Razgledna sprehajalna pot na kopo</b><br /><br />
JW_SIG_NAVTIP <b>Razgledna sprehajalna pot na kopo</b><br /><br />
JW_SIG_NAVTIP <b>Razgledna sprehajalna pot na kopo</b><br /><br />
JW_SIG_NAVTIP <b>Razgledna sprehajalna pot na kopo</b><br /><br />
JW_SIG_NAVTIP <b>Razgledna sprehajalna pot na kopo</b><br /><br />
JW_SIG_NAVTIP <b>Razgledna sprehajalna pot na kopo</b><br /><br />
JW_SIG_NAVTIP <b>Razgledna sprehajalna pot na kopo</b><br /><br />
JW_SIG_NAVTIP <b>Razgledna sprehajalna pot na kopo</b><br /><br />